Neposredno izplačilo na podlagi Zakona o delovnih razmerjih

ZZZS izplača zapadlo neizplačano nadomestilo plače neposredno delavcu v skladu z desetim odstavkom 137. člena in četrtim odstavkom 230. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, RS, št. 21/2013), in sicer za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja po 12. 7. 2013.

Vlagatelj zahteve

Zahtevo za neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu (v nadaljevanju: zahteva) primarno vloži delodajalec, če le-ta tega ne stori pa lahko zahtevo vloži tudi delavec. Zahtevo je potrebno vložiti za vsak mesec posebej.
Delodajalec lahko vloži zahtevo le v primeru, če za mesec, na katerega se nanaša zahteva, vsem pri njem zaposlenim delavcem ni izplačal plač in nadomestil plač, in če tudi delavcu ni izplačal nadomestila, ki je predmet zahteve.
Delodajalec lahko z eno zahtevo zahteva neposredno izplačilo nadomestila za več pri njem zaposlenih delavcev, in sicer za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.
Če je zavarovanec zaposlen pri več delodajalcih, mora vsak delodajalec sam zahtevati neposredno izplačilo.

Rok za vložitev zahteve

Delodajalec mora vložiti zahtevo v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo.
Delavec lahko vloži zahtevo, če ga delodajalec do 8. v mesecu po preteku meseca, v katerem je nadomestilo zapadlo v plačilo, ni obvestil, da je sam vložil zahtevo na ZZZS.

Zahtevi je potrebno priložiti:

• izjavo delodajalca, da vsem pri njem zaposlenim delavcem ni izplačal plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku in da tudi delavcu ni izplačal nadomestila, ki je predmet zahteve. Skrajni rok za izplačilo plač in nadomestil plač, torej datum zapadlosti, je najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Izjava mora biti datirana po tem datumu in je lahko skupna za vse delavce;

• podatke, na podlagi katerih se izvede obračun nadomestila (podatki, ki so sicer navedeni na hrbtni strani Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela v fizični obliki (obr. BOL)), in ki jih delodajalec potrdi z žigom in podpisom. Hrbtno stran potrdila pa lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke;

• podatke o transakcijskem računu delavca;

• morebitno drugo dokumentacijo (npr. podatki iz informativnega izračuna dohodnine oziroma odločba o odmeri dohodnine, plačilna lista, izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane…).

Če zahtevo vloži delavec, izjava delodajalca ni obvezna priloga njegove zahteve. Če delavec ne predloži izjave, ZZZS pozove delodajalca za njeno predložitev. Če tudi delodajalec ne predloži izjave, ZZZS preverja podatke o neizplačilu plač in nadomestil plač s katerimikoli dokazili, ki bi to dejstvo dokazovala (npr.: iz podatkov FURS, izjav zaposlenih delavcev, sredstev javnega obveščanja, itd.).

ZZZS je pripravil tudi pripomočke za vložitev zahteve, skupaj s potrebnimi prilogami (obračun nadomestila), in sicer za:

• delodajalca
• delavca  pdf
• izjava delodajalca o neizplačilu plač in nadomestil

ZZZS izplača nadomestila plače delavcu:

• če je izkazano, da delodajalec vsem pri njem zaposlenim delavcem ni izplačal plač in nadomestil plače;
• če nadomestilo delavcu ni bilo izplačano ali mu ni bilo izplačano v celoti.

V primeru delnega izplačila nadomestila je delavec upravičen do izplačila razlike med nadomestilom, do katerega bi bil upravičen, in nadomestilom, ki mu je bilo že izplačano.

Če delodajalec ne predloži obračuna nadomestila, in ni mogoče pridobiti podatkov, potrebnih za obračun nadomestila, ZZZS kot osnovo za nadomestilo plače v primeru delovnega razmerja za polni delovni čas upošteva minimalno plačo, veljavno v obdobju osnove. Če pa delavec dela krajši delovni čas pa se upošteva sorazmerni del minimalne plače. Če pa se kasneje izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, se delavcu izplača razlika med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače.

Na podlagi vseh listin in drugih potrebnih podatkov, na podlagi katerih je mogoče obračunati nadomestilo plače, ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga izplača v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije, o čemer obvesti delodajalca in delavca. ZZZS delavcu izplača nadomestilo plače, zmanjšano za davke in prispevke, ki jih ZZZS plača ob njihovem izplačilu na ustrezne podračune FURS. ZZZS lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, kot morebitne sodne prepovedi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju. ZZZS ne poravna morebitnih kreditov in podobnih administrativnih prepovedi, saj za to ni pravne podlage. V primeru, ko bo ZZZS namesto delodajalca izplačal nadomestilo neposredno delavcu, delodajalec za to izplačilo ni dolžan predložiti REK obrazca, saj je REK obrazec dolžan predložiti ZZZS.

ZZZS bo izplačal nadomestilo plače neposredno delavcu tudi v primerih, ko bo vložena zahteva za neposredno izplačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela s pravico do nadomestila plače v breme ZZZS pred 12.7.2013, če nadomestilo plače ni bilo delavcu izplačano zaradi objektivnih razlogov na strani delodajalca (npr. delodajalec ne obstaja več ali če delodajalec nadomestila ni izplačal, ker ima blokiran račun). Terjatev iz tega naslova zastara v 3-letih od dne, ko bi moralo biti nadomestilo plače delavcu izplačano s strani njegovega delodajalca.