V Uradnem listu RS št. 175/20 z dne 27. 11. 2020 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUOPDVE), ki je začel veljati 28. 11. 2020.
S tem zakonom so bile zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19 začasno dopolnjujejo določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) glede pravice staršev do sobivanja v zdravstvenem zavodu ob bolnem otroku. Ukrep je veljal od vključno 28. 11. 2020 do vključno 16. 04. 2021.
Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki je bil dne 30. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu št. 203/2020, so bile določbe glede sobivanja dopolnjene (možnost sobivanja tudi pri polnoletnih osebah, način financiranja pravice). Dopolnitve so veljale od vključno 31. 12. 2020 do vključno 16. 04. 2021.
Od vključno 17. 4. 2021 je zaradi uveljavitve novele ZZVZZ-O pravica do sobivanja trajna pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več o tem najdete na prejšnjem zavihku.
Vsebina pravice do vključno 16. 4. 2021
Pravico do sobivanja v zdravstvenem zavodu ob hospitaliziranem otroku do vključno 16. 4. 2021 sestavljajo tri upravičenja, in sicer:
- pravica do kritja stroškov nastanitve in prehrane za čas sobivanja;
- pravica do upravičene zadržanosti od dela za čas sobivanja (bolniški stalež zaradi sobivanja);
- pravica do nadomestila za čas sobivanja v višini 80 % od osnove po ZZVZZ od 1. delovnega dne v breme ZZZS.
Upravičenci do vključno 16. 4. 2021
Zakon kot upravičence navaja starše. Poleg staršev imajo enaka upravičenja tudi druge osebe, katerih položaj je enak staršem (tj. zakonec ali zunajzakonski partner starša kot tudi partner starša iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, rejnik (poklicni rejnik ima zgolj pravico do kritja stroškov sobivanja, ne pa tudi do začasne zadržanosti od dela in nadomestila), skrbnik, kadar otroka dejansko neguje in varuje). Pravico lahko uveljavlja zgolj eden od upravičencev (eden od staršev in ne oba istočasno). Druge osebe (tudi, če so v sorodstvenem razmerju – npr. dedki, babice, tete, strici ipd.) nimajo pravice do sobivanja, razen če so z odločbo pristojnega organa opredeljeni kot skrbniki in dejansko negujejo in varujejo otroka.
Zgoraj navedeni upravičenci imajo vedno pravico do plačila stroškov nastanitve in prehrane. Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem do nadomestila pa imajo zgolj tisti, ki izpolnjujejo tudi pogoje za priznanje nadomestila. Tako pravice do nadomestila zaradi sobivanja nimajo upokojenci, brezposelni, saj v zdravstveno zavarovanje niso vključeni z ustrezno zavarovalno podlago. Prav tako nimajo pravice do nadomestila tiste osebe, ki zaradi nege in varstva otroka oz. hospitalizirane osebe že prejemajo dohodek za ta namen (npr. družinski pomočniki, osebni asistenti, poklicni rejniki), saj se nadomestilo zagotavlja zgolj ob izpadu osebnega dohodka.
Starost otroka, do katere je mogoče uveljavljati pravico
Pravico do sobivanja (vsa tri upravičenja) je mogoče uveljavljati do vključno 14. leta otrokove starosti (14,99 let oz. do vključno dneva pred 15. rojstnim dnem).
Do 18. leta otrokove starosti (18,99 let oz. do vključno dneva pred 19. rojstnim dnem) se pravica do sobivanja zagotavlja le, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo. Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z avtističnimi motnjami.
Od 31. 12. 2020 dalje je pravico do sobivanja mogoče uveljavljati tudi za polnoletne osebe, in sicer, če imajo z odločbo Centra za socialno delo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov ali pa ohranjajo ta status, ki so ga pridobili še po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Iz navedenega izhaja, da odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o ugotovljeni invalidnosti ni ustrezen akt za uveljavljanje pravice do sobivanja po ZIUPOPDVE, temveč je to lahko le odločba Centra za socialno delo. V primeru, da se uveljavlja pravica do sobivanja ob osebi, ki ima zavarovanje urejeno po zavarovalni podlagi 044 (osebe, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov), zdravstveni zavod omogoči sobivanje le na podlagi ugotovljene zavarovalne podlage 044. Če se uveljavlja pravico do sobivanja ob osebi, ki ni zavarovana po omenjeni zavarovalni podlagi in se zatrjuje, da ima priznan status invalida na podlagi odločbe Centra za socialno delo, mora to odločbo zdravstvenemu zavodu predložiti na vpogled.
Sobivanje v zdravstvenem zavodu
Sobivanje pomeni nastanitev (prenočevanje) in prehrano pri izvajalcu, pri katerem je otrok hospitaliziran. Vsa tri upravičenja iz naslova sobivanja (kritje stroškov nastanitve in prehrane, upravičena zadržanost od dela, izplačilo nadomestila) je mogoče uveljavljati le, če gre za sobivanje v zdravstvenem zavodu, tj. v bolnišnici, ne pa tudi, če je otrok nameščen v zdravilišče, saj zdravilišče ni zdravstveni zavod.
Sobivanje v tujini
Interventni zakon izrecno izključuje povračilo stroškov v primeru sobivanja staršev ob bolnem otroku v zdravstvenem zavodu, ki je v tujini.
Podrobnejša navodila glede posameznih upravičenj do vključno 16. 4. 2021
1. Kritje stroškov nastanitve in prehrane
Za čas sobivanja je upravičenec upravičen do plačila stroškov prehrane in nastanitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Od 31. 12. 2020 dalje na podlagi ZIUPOPDVE plačilo izvajalcem zagotavlja ZZZS v breme proračuna RS ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Nastanitev je dolžan zagotoviti izvajalec v okviru svojih prostorskih zmožnostih. Če izvajalec zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti ne more zagotoviti nastanitve staršu, prednost pri nastanitvi starša presoja glede na zdravstveno stanje in starost otroka, krajevno oddaljenost od prijavljenega prebivališča otroka ali starša in obstoj posebnih potreb otroka.
2. Uveljavljanje upravičene zadržanosti od dela
Zavarovanec je upravičen do zadržanosti od dela zaradi sobivanja zgolj za tiste dni, ko prenoči v bolnišnici ob hospitaliziranem otroku ter za zadnji dan hospitalizacije otroka. Upravičeno zadržanost od dela za čas morebitnega začasnega odpusta ureja upravičenec pri pediatru (na podlagi potrdila o začasnem odpustu), ki mu za ta čas odobri nego, če je ta potrebna.
Zavarovanec upravičeno zadržanost od dela in s tem tudi ustrezno izplačilo nadomestila uveljavlja na podlagi potrdila o sobivanju, ki ga izda bolnišnica ob koncu vsakega koledarskega meseca oziroma ob zaključku sobivanja, tako da zavarovanec lahko pravočasno uveljavlja upravičeno zadržanost od dela in izplačilo nadomestila. Zavarovana oseba – upravičenec do nadomestila je dolžan izpolniti izjavo, ki se nahaja pod potrdilom, s katero potrdi, da so vsi podatki, ki jih je navedla pooblaščena oseba bolnišnice pravilni in verodostojni (njegovi podatki in podatki osebe, s katero sobiva v bolnišnici). Če se v postopku refundacije ali izplačila nadomestila ugotovi, da podatki niso resnični, zavarovana oseba ni upravičena do nadomestila oz. je dolžna nadomestilo vrniti.
Bolniški list se v primeru sobivanja ne izdaja, temveč se izplačilo nadomestila opravi zgolj na podlagi potrdila o sobivanju, ki ga izda bolnišnica (ni se treba predhodno zglasiti pri pediatru za izdajo elektronskega bolniškega lista ali pošiljati predloga imenovanemu zdravniku za odobritev).
Delavci v delovnem razmerju potrdilo o sobivanju ob koncu hospitalizacije oz. ob koncu meseca predložijo neposredno delodajalcu, samostojni zavezanci pa k vlogi za izplačilo nadomestila, ki jo za vsak mesec posredujejo na ZZZS.
Ureditev pravice do sobivanja v skladu z interventno zakonodajo ni posegala v ureditev pravice do usposabljanja staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu, ki jo podrobneje urejata 2 in 3. odstavek 40. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerem ima eden od staršev pravico do bivanja v bolnišnici v času trajanja usposabljanja ter za navedeni čas tudi pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem do nadomestila. Pri otrocih s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače je dolžina usposabljanja odvisna od programa, vendar traja lahko v posameznem primeru največ 30 dni, pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami pa je trajanje v posameznem primeru omejeno na največ 14 dni. Izvajalec, pri katerem se izvaja usposabljanje, pošlje obvestilo osebnemu zdravniku zavarovanca, ki dokumentacijo posreduje v odločanje imenovanemu zdravniku. Na podlagi odločbe imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije izda osebni zdravnik zavarovanca bolniški list razlogom 10 - usposabljanje za rehabilitacijo otroka. Pravica do usposabljanja se namreč razlikuje od pravice do sobivanja, in sicer tako glede na njen namen (starš sobiva zato, da bi se usposabljal za rehabilitacijo), dolžino trajanja (največ 14 oziroma 30 dni – za posamezni primer), v teh primerih so določene obveznosti tako na strani starša (da se usposablja) kot tudi na strani izvajalca (da izvaja usposabljanje), kar pa pri sobivanju ni. Obračun stroškov se v primeru sobivanja izvede v drugačnem obsegu kot pri usposabljanju. Stroški sobivanja se krijejo v celoti, stroški usposabljanja pa v deležu OZZ/PZZ (kar je veljalo tudi do sedaj).
3. Nadomestilo plače in uveljavljanje refundacije oz. izplačila nadomestila
Upravičenec je za čas sobivanja upravičen do nadomestila v višini 80 % od osnove po ZZVZZ od 1. delovnega dne v breme ZZZS. Nadomestila za zadržanosti od vključno 28. 11. 2020 do vključno 16. 4. 2021 izplača ZZZS v breme proračuna RS ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
-
Delavcem v delovnem razmerju nadomestilo plače izplača delodajalec na podlagi izdanega potrdila bolnišnice o sobivanju. Znesek izplačanega nadomestila plače delodajalec refundira, tako da pri ZZZS vloži zahtevek za refundacijo, h kateremu priloži potrdilo bolnišnice (enako kot pri darovanju krvi). Pri obračunu nadomestila in pripravi zahtevka za refundacijo se uporablja nov razlog ''14-sobivanje''. Obračun nadomestila za ta razlog mora biti na samostojnem zahtevku za refundacijo, na katerem ni nobenih drugih razlogov zadržanosti. Z novim razlogom zadržanosti in možnostjo pripenjanja skeniranega potrdila o sobivanju je bil dopolnjen tudi portal SPOT, zato delodajalce in računovodske servise prosimo, da zahtevke za refundacijo oddajajo elektronsko. V kolikor delodajalec ne želi oddati zahtevka preko sistema SPOT, lahko za pripravo zahtevka uporabi pripomoček v priponki:
Pripomoček-sobivanje-fiksni obračun Pripomoček-sobivanje-dejanski obračun
Več o refundaciji nadomestila plače.
-
Samostojni zavezanci uveljavljajo izplačilo nadomestila neposredno od ZZZS z vložitvijo posebnega zahtevka, h kateremu priložijo potrdilo bolnišnice. Vloga za izplačilo nadomestila je dostopna na spletni strani ZZZS. Podatke o osnovi in limitu za namen obračuna nadomestila ZZZS pridobi od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Samostojni zavezanci pa morajo sami na FURS posredovati fotokopijo potrdila o sobivanju kot dokazilo o zadržanosti od dela, za katerega zavezancu ni treba obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost.
Več o uveljavljanju pravice do nadomestila samostojnih zavezancev.
